Bojanove misli o utopiji

Kaj je utopija?

Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je utopija načrt, zamisel, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv. Besedo si je izmislil Sir Thomas More. Beseda utopija dobesedno pomeni »nikjer«. Utopija je izvorno grška beseda, kjer u- pomeni ne, topos pa kraj. Utopija je torej ne-kraj, kraj, ki ga ni.

»Težava utopije ni le v tem, da doslej še nikjer ni obstajala, temveč da se zdi kot sanje o nebesih, ki na zemlji nikoli ne bi mogla obstajati. Utopije imajo religiozne funkcije in so včasih lahko tudi mehanizmi politične mobilizacije. Utopije so pogosto gojišča iluzij in tako neizogibno tudi razočaranj. Mogoče jih je uporabiti in so tudi bile uporabljene kot opravičilo za hude krivice. Zadnja stvar, ki bi jo potrebovali, je še več utopičnih vizij.« (Wallerstein, 1999, str 7)

»Kot utopične označujemo ideje in načrte 'idealnih stanj', ki so neuresničljivi, ker so po svojem bistvu nezgodovinski, ker niso mogli ali niso znali odkriti tistih družbenih silnic, ki lahko pripeljejo do družbene preobrazbe in zato njihova prizadevanja sploh ne morejo postati akcija; ostajajo namišljen, zamišljen projekt.« ( Brglez,1969, str 12 )

Moje misli o utopiji

S pojmom utopije lahko opredelimo vsakršno razmišljanje o prihodnosti.  V življenju večina ljudi ni nikoli zadovoljna z obstoječim stanjem, zato je vedno prisotna tudi misel o boljši družbi in boljšem svetu, ki ga nekateri iščejo v preteklosti, drugi pa v prihodnosti.

Ljudje razmišljamo eno, zagovarjamo drugo, počnemo pa nekaj tretjega. Sprašujem se, zakaj tega pri sebi ne opazimo ali pa se sprenevedamo. Igramo dvojno igro med izrečenim in dejanji, med resnico in lažjo… Veliko lepih, praznih besed, ki nimajo nobene teže.

Zakaj ljudje nismo zadovoljni s svojim življenjem in družbeno ureditvijo? Po navadi iščemo probleme tam, kjer jih ni. Problemi so v nas samih, ker ne razumemo življenjske situacije v kateri se znajdemo, zaradi česar napačno odreagiramo. Posledice naših reakcij in dejanj se kažejo v družbi in svetu. Vsi mi oblikujemo družbo s svojimi mislimi in dejanji. Še zmeraj mislim, da je za takšno družbo odgovoren in kriv posameznik.

Sprašujem se, če sploh potrebujem utopijo. Utopijo potrebujejo ljudje, ki jih je strah realnosti ali tisti, ki so izgubili smisel življenja. Utopija je zame enako kot religija. Ljudje raje verjamemo utopičnim idejam, kot pa bi se soočili s vsakdanjimi problemi in s tem napredovali v svojem razvoju. Utopija je kraj, ki ne obstaja in ni resničen (ARKADIJA-Otok ljubezni). Lažje je zbežati v neresničen svet, kot pa se boriti sam sabo. Težko se je boriti na vojnem bojišču, še težje pa s samim seboj. Ali si sploh želimo spremembe? Spremembe zahtevajo boj samim seboj (odpovedovanje, žrtvovanje, napor, trpljenje, odgovornost…).

Večina ljudi razmišlja, da posameznik ne more vplivati na spremembe v družbi in svetu. Mislim, da posameznik spreminja družbo in svet vsak trenutek s svojimi mislimi in dejanji. Na primer; Kaj lahko naredi samo ena iskra? Mogočno eksplozijo, ki spremeni cel svet. Na podoben način lahko ideja in dejane spremenita družbo in svet.

Domžale, 5. 12. 2010

LP Bojan