Spoštovane kolegice in kolegi!
Opažam, da ja v naši skupini delo zastalo ali pa se sploh ni zares začelo. Skupina počasi razpada. Sprašujem se; zakaj je tako? Morda se nam zdi, da tega ne potrebujemo, ali nam je škoda časa, mogoče si mislimo, da bomo sami prišli hitreje do cilja…
Zakaj ne moremo delovati kot skupina? Največja ovira je naš lažni jaz– ego. Ko se človek odreče svojemu lažnemu egu spozna pravi jaz. Pravi jaz ne pozna meja in ovir. Naše obzorje se razširi in življenje postane bolj bogato.
V premislek vam ponujam:
· Ne delamo drug za drugega - delamo drug z drugim. (Stanley C. Gault
· Prijateljstvo ne kritizira v uri nesloge. Preprosto sprejme prijatelja v objem in pravi: Ničesar ne zahtevam, ničesar ne presojam, tukaj je moje srce: nasloni se nanj in se spočij! (Malvidia von Meysenburg. (Dean Martin)
· Ne pričakuj od prijateljev, da ti bodo storili to, kar lahko narediš sam. (Ennius
· Majhne usluge prijateljstva so tisočkrat vrednejše kot bleščeča darila, s katerimi nas poniža nečimernost darovalca. (Goethe
· Kogarkoli srečam, ga poskušam obravnavati kot starega prijatelja. To me navda z iskrenimi občutki sreče. (Dalaj Lama
· Najdragocenejši so tisti prijatelji, ki jih ne poznamo. (arabski pregovor
· Pravo prijateljstvo je eno najtežje dosegljivih čustev; morda celo teže dosegljivo kot ljubezen
Če že nismo prijatelji, pa smo vsaj lahko poklicni kolegi, ljudje, ki sprejemajo odgovornost in spoštujejo drug drugega. Upam, da premoremo vsaj nekaj ponosa in pojasnimo svoje stališče. Povemo na glas; ne da se mi, ni vredno, sem len, rad bi šel po svoji poti, z vami ne morem delati, nimam časa, zdi se mi neumno, …
Srčno upam, da se v torek na sestanku vsi skupaj srečamo in si pojasnimo nastale probleme.
LP
Bojan
Bojan
